Število generacij niha od 1-4, v odvisnosti od klimatskega območja in hranilne rastline. V Sloveniji imamo v glavnem 2 generaciji, možna je delna tretja na Primorskem, v hladnejših predelih pa se pojavi le ena. Prezimijo odrasle gosenice zadnje generacije, vendar lahko del gosenic predhodnih generacij prav tako nastopi diapavzo. Ta diapavza lahko traja tudi do dveh let. Prezimijo gosenice zapredene v svilenem kokonu ki se zabubijo šele spomladi.Metulji prve generacije izletijo od sredine maja naprej (v nekaterih letih tudi prej). Izlet metuljev te generacije je precej razvlečen in lahko traja še v mesec julij, tako je velikokrat težko potegniti mejo med obema generacijama. Metulji druge generacije izletijo od julija do avgusta. Metulji so aktivni po zmračitvi, v večernem času, ko se tudi parijo. Samice so spolno zrele že ob izvalitvi. Samce privabljajo s feromonom, ki ga izloča posebna žleza na koncu zadka. Parjenje traja do 80 minut, samci pa se lahko parijo večkrat.

Samice jajčeca odlagajo posamezno - po eno na plod. Če so plodiči še majhni, lahko tudi na liste v bližini plodičev. Redko sta odloženi 2 ali več jajčec na plod. To se zgodi ob veliki gostoti metuljev. Predvidevajo, da samice ob odloženem jajčecu deponirajo še feromon, ki druge samice odvrne od ovipozicije na istem plodu. Parjenje in odlaganje jajčec poteka v večernih urah oziroma po sončnem zahodu ob pogoju, da temperatura presega vsaj 15 °C (maks. 30 °C). Odlaganje jajčec traja 4-7 dni, samice pa kmalu zatem poginejo. Samci že prej. Število odloženih jajčec je 250-300.

Po približno dveh tednih (odvisno od vremenskih razmer; pri 30 °C npr. traja embrionalni razvoj le 4-5 dni) se izležejo gosenice, ki se hitro zavrtajo v plodove. Pri manjših plodičih hruške in jablane navadno v peščišče, pri večjih pa ob strani, pogosto v bližini peclja.

Gosenice imajo 5 razvojnih stadijev in po približno štirih tednih odrastejo. Potem zapustijo plodove, iz katerih se spustijo po svileni nitki do tal, če so ti še na drevesu, ali splezajo iz njih, če so ti že odpadli. Nato si poiščejo primerno skrivališče, kjer se zapredejo v svileni kokon. Pri starejših drevesih so to kar ista drevesa. Skrivališča so med razpokami v lubju ali špranjah na drevesu, v pazduhah vej, ob stičiščih ruše z deblom, med odloženimi deskami, lahko pa tudi med zaboji, če jih zanesemo v skladišče. Večina gosenic prve generacije se potem zabubi in meseca julija in avgusta nastopi močna druga generacija.

V primeru hladnih obdobij v juniju in juliju lahko prezimi večji delež prve generacije, zato je druga generacija bolj šibka. Na Primorskem ima jabolčni zavijač lahko 3 generacije, vendar je tretja nepopolna. Če se ciklus zaradi hladnega vremena zavleče, se gosenice razvijajo še v obranih jabolkih in se nam zapredejo šele v skladišču.

Vir: Stane Gomboc, 2000: FITO-INFO

1. RAZŠIRJENOST IN ŠIRJENJE

Jabolčni zavijač je palearktična vrsta, ki se je z jablano in jabolki razširil v vsa območja, kjer to vrsto danes gojijo. Razširjen je v Evropi, Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni in Severni Ameriki, Južni Afriki in Novi Gvineji. V glavnem je omejen na zmerno klimo, v kateri uspeva tudi jablana.

2. HRANILNE RASTLINE

Glavni gostitelji, v plodovih katerih se hrani gosenica so: Malus domestica - jablana (tudi okrasne vrste), Pyrus communis - hruška, Juglans regia - oreh, Cydonia oblonga - kutina. Ostali - občasni gostitelji pa so še: Prunus armeniaca - marelica, Prunus persica - breskev, Prunus domestica - sliva, Prunus avium - češnja, Prunus dulcis - mandljevec, Ficus carica - smokva, Sorbus sp. - jerebika, Zea mays - koruza.

3. POŠKODBE

Poškodbe povzročajo samo gosenice. Te se hranijo predvsem v plodovih (črvivost plodov), redkeje pa objedajo mlade rastlinice ali jagode v grozdih, kot je primer pri jerebiki. V enem plodu se navadno razvija le ena gosenica. Ta se po izvalitvi zavrta v plod in to že pod jajčno lupino ali nedaleč od nje. Ta ozek, spiralni rov poteka vse do peščišča. Vhodno mesto je zaprto z iztrebki in je zaradi poškodbe temneje obrobljeno. V plodu gosenica izjeda parenhim oplodja, pogosto tudi peščišče in notranjost onesnaži z iztrebki, ki so kot drobne rjave kroglice. Z rastjo gosenica povečuje tudi vhodno odprtino, ki je zmeraj zadelana s suhimi iztrebki. Ti le redko gledajo iz nje in to le takrat, ko gosenica poveča vhodno odprtino. Odprtina je pogosto na stičišču dveh plodov, lahko je priprta z bližnjim listom, redkeje je prosta. Navadno se ena gosenica razvije v enem plodu.

Vir: Stane Gomboc, 2000: FITO-INFO

1. FEROMONSKE VABE

Za namen spremljanja pojava in dinamike odraslih osebkov, torej metuljev jabolčnega zavijača (gibanje populacije v sezoni) se uporabljajo feromonske vabe, ki jih postavimo v nasad, ko se vsota efektivnih temperatur (VEF) približuje 80 ºC (potrebno je spremljati tudi dinamiko naraščanja temperatur). V SV Sloveniji se glede na podatke iz literature začnejo metulji pojavljati pri VEF od 80 do 90 °C ali v povprečju okrog 90 °C (Matis in sod, 2007), na območju Celjske regije pa od 75 do 88 °C ali v povprečju okrog 80 °C (Ferlež Rus, 2009). Na podlagi ulova metuljev na feromonske vabe dobimo informacijo o velikosti populacije, gibanju krivulje leta metulja in o učinkovitosti metod varstva jablane.

V opazovalno napovedovalni službi Slovenije uporabljamo feromonske vabe tipa Pherocon, proizvajalec Trécé Inc. in feromonske vabe proizvajalca Serbios srl. Pri uporabi feromonskih vab je potrebno upoštevati, da lahko oblika vabe, število postavljenih vab, lepilo, način oz. višina postavitve, vzdrževanje (redna menjava) bistveno vplivajo na število ulovljenih osebkov in da se na vabe ujamejo moški samo moški osebki. Proizvajalci priporočajo postavitev vab v števil 1 vaba/ha površine v višini okoli 2 m (odvisno od vzgojne oblike). Višje v krošnji kot je vaba, več metuljev se ujame. Vabe je potrebno pregledovati vsaj 2-krat tedensko.

Vaba Pherocon ima obliko hiške (slika 1). Ampulo s feromonom, ki privlači samce namestimo na lepljivo dno hiške na katerega se prilepijo metuljčki. Ampulo s feromoni in spodnji- lepljivi del ohišja menjamo 1-krat mesečno. Pri beleženju ulov vedno zapišemo tudi datum menjave feromona. Ta podatek je pomemben pri vrednotenju rezultatov, saj je po vsaki menjavi feromona prvi ulov metuljčkov visok in nekoliko skazi realno sliko. Prav tako zabeležimo tudi tiste dogodke, ki bi lahko vplivali na sam razvoj populacije kot so: škropljenje, kemično redčenje, toča…

Viri iz literature navajajo različne prage škodljivosti ulova metuljev na feromonsko vabo (npr.: Ciglar, 1988: 5/osebkov/teden/ na feromonsko vabo, ali: 5-7 osebkov/teden na feromonsko vabo/ha, Myburgh in Madsen, 1975: 10 osebkov/ teden na feromonsko vabo/ha, Riedl in Croft, 1978: 5-7 osebkov/vabo/teden, Baggiolini, 1978: 5-10 osebkov/vabo/teden ali 20 osebkov skupno do VEF 25ºC od začetka leta metulja).

V tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo sadja za leto 2021 (MKGP, 2021) je navedeno, da se glede ulova na vabe orientiramo tako, da kot prag, v pogojih, ki so dobri za let metuljev, jemljemo več kot 7 do 10 metuljev na vabo tedensko, pri drugi generaciji pa več kot 5 do 7 metuljev na vabo tedensko.

Elektronske pasti

V zadnjih letih se je na področju spremljanja škodljivih organizmov med drugim začel uporabljati tudi pristop tako imenovanega daljinskega zaznavanja škodljivih organizmov. V letu 2013 je opazovalno napovedovalna služba Slovenije začela s testno uporabo elektronskih pasti Trapview proizvajalca Efos d.o.o. za spremljanje jabolčnega zavijača (slika 2). Naprava je sestavljena iz solarnega panela, zunanjega ohišja in notranjosti, v kateri je elektronika za zajem slike in prenos podatkov in lepljiva plošča s feromonom, ki ga doda uporabnik sam. Naprava posreduje podatke (sliko lepljive plošče z ulovi) po GPRS protokolu na strežnik proizvajalca, ki omogoča uporabniku vpogled v ulove z spletno ali mobilno aplikacijo.

2. PREGLED PLODOV V NASADU IN DOLOČANJE PRAGA ŠKODLJIVOSTI NA PODLAGI PREGLEDOVANJA ČRVIVOSTI PLODOV

Prag škodljivosti na osnovi spremljanja gosenic je po navedbah Ciglarja (1998) gosenica na 2-10 vejah za prvo generacijo ali 1 gosenica na 1-5 vejah za drugo generacijo.

V sadovnjaku v ugotavljamo in določamo tudi odstotek poškodb (% črvivih plodov) ter posredno razvojne stadije gosenic. Plodove lahko pregledujemo na več načinov. Pri nas je najbolj uveljavljena metoda pregleda 1000 plodov oziroma 50 naključno izbranih dreves s pregledom 20 plodov na drevo (Vrabl, 1999).

Ob določanju števila črvivih plodov prve generacije je smiselno črvive plodove tudi prerezati in določiti razvojne stadije gosenic, ki so zavrtane v plodovih in hkrati določiti % gosenic, ki so že zapustile plodove. Podatek je dobra orientacija za napoved začetka leta druge generacije, ker s podatkov o ulovih na feromonskih vabah ne moremo natančno določiti, kdaj se je končal let prve in začel let druge generacije, saj se leta pogostokrat prikrivata.

V tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo sadja za leto 2013 je določeno, da upoštevamo kot prag šškodljivosti pri prvi generaciji 2 % črvivih plodov, pri drugi generaciji pa 1 % črvivih plodov.

V nasadu prav tako spremljamo fenološki razvoj gostiteljske rastline – jablane. Opazovanja, nabiranje in pregledovanje vzorcev plodov so osnova za določanje preseganja praga gospodarske škode in izdelave strategije zatiranja jabolčnega zavijača. 

3. METODA ZBIRANJA ZAPREDKOV Z VALOVITO LEPENKO IN SPREMLJANJE IZLETA METULJČKOV IZ INSEKTARIJA

Podatki nam v prvi vrsti služijo kot informacija o začetku in koncu leta metuljev prve ter začetku leta druge generacije oziroma trajanju in dinamiki leta posamezne generacije jabolčnega zavijača. S krivuljo leta metuljčkov se določi tudi vrh leta posamezne generacije in v povezavi z ostalimi metodami spremljanja napove optimalen čas zatiranja.

Nastavljanje in pobiranje lepenke: zapredke gosenic jabolčnega zavijača zbiramo s pomočjo valovite lepenke s katero ovijemo debla jablan. Lepenko nastavljamo v sadovnjakih, kje ne uporabljajo insekticidov ali kakšne druge oblike zaščite proti jabolčnem zavijaču in lokacijah, kjer je odstotek črvivih plodov čim višji. Gosenice se zelo rade zapredejo v lepenko.

Pri tej metodi je pomembno kdaj lepenko nastavimo in poberemo, da zajamemo celotno časovno obdobje zapredanja gosenic posamezne generacije, kar je izvedbeno težje za prvi kot drugi rod. Podatki iz literature navajajo da se za prvi rod lepenka nastavi sredi junija, za drugi rod pa v začetku avgusta (Vrabl, 1999), oziroma za prvi rod v maju in se pobere v sredini junija, za drugi rod pa v juliju in se pobere po končanem obiranju (Almaši, 2004). Na podlagi izkušenj in večletnih opazovanj menimo, da je potrebo za prvi rod lepenko nastaviti dvakrat, prvič v zadnji dekadi maja jo pobrati sredi junija in hkrati še enkrat – drugič nastaviti lepenko in jo pobrati sredi meseca julija. Za drugi rod je potrebno lepenko nastaviti v prvi dekadi avgusta in jo pobrati v zadnji dekadi oktobra (Ferlež Rus, neobjavljeno).

Insektarij

Svitke lepenke, kamor se skrijejo in zabubijo gosenice, prenesemo za vsak rod posebej v insektarij iz goste mreže. Insektarij postavimo na prosto in poskrbimo, da je v senci, najboljše pod krošnjami dreves. Po pojavu prvega metuljčka v insektariju vsakodnevno štejemo in beležimo metuljčke. Štetje metuljčkov si olajšamo, če to počnemo zjutraj, ko so ti zaradi nižjih temperatur še otrpli in pri miru. Iz podatkov izdelamo krivuljo leta metuljčkov za posamezno generacijo. Spremljamo lahko tudi spolni indeks ulovljenih metuljev.

Vir: Alenka Ferlež Rus, Jolanda Persolja

Citirani viri:
1. Almaši R., Injac M., Almaši Š.. Štetni i korisni organizmi jabučastih vočaka. Novi Sad. Poljoprivredni fakultet, Univerziteta u Novom Sadu, 2004, 168 str.
2. Ciglar I. 1998. Integrirana zaštita voćnjaka i vinograda. Zrinski d. d.: 51-64
3. Matis G., Mešl M., Miklavc J., Matko B.. Ekologija jabolčnega zavijača (Cydia pomonella Linnaeus, 1758) v severovzhodni Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 8. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, 6. – 7. marec 2007, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2007: 179-184 str.
4. Ferlež Rus A., Leskovšek L..Spremljanje jabolčnega zavijača (Cydia pomonella L.) na območju Celjske regije od leta 2004 do 2009. Hmeljarski bilten, Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, 2009: 93-97 str.
5. Tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja 2013.
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/integrirana_pridelava/tehnoloska_navodila/
6. Vrabl S. 1999. Posebna entomologija. Maribor. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 1999, 172 str.
Drugi viri:
1. http://www.efos.si/index.php/sl/resitve/18-epestalert1.html

Vrsta ima v naravi veliko predatorjev in parazitov. Med glavnimi predatorji so ptiči, ki v času pred zapredanjem poberejo veliko gosenic, nekoliko manj uspešni so pri plenjenju metuljčkov. V mreže pajkov se prav tako ujame veliko metuljev, gosenice pa plenijo pajki, ki ne pletejo mrež. Pomembni plenilci gosenic so tudi brzci, mravlje in strigalice. Strigalice se hranijo tudi z odloženimi jajčeci. Jajčeca jabolčnega zavijača parazitira tudi precejšnje število parazitoidov (Gomboc, 2000).

Jabolčnega zavijača je mogoče uspešno zatirati tudi na mehanski način. Dejstvo, da se gosenice rade zapredejo v špranje na deblu, je mogoče uspešno izkoristiti v varstvene namene. V ta namen okrog debla na višino 0,5 do 1 m pritrdimo 10-20 cm široke trakove iz valovite lepenke (lepenka za kartonske škatle), ki ima veliko drobnih lukenj. V te se zavlečejo odrasle gosenice in se v njih zapredejo, saj nudijo zelo dobro skrivališče. Lepenko pred izleganjem metuljev odstranimo in sežgemo. Čas postavitve lepenke je odvisen od gibanja generacij (glej razvojni krog), ker pa so te pogosto razvlečene, je dobro, da jo večkrat zamenjamo, odstranjeno pa sežgemo. To ponavljamo do konca jeseni, do obiranja plodov, ko se zapredejo še zadnje gosenice. Lepenko nastavimo navadno od začetka junija, ko se lahko zaprede že prva generacija gosenic. Ponekod, kjer je pritisk zavijača manjši, lahko lepenko nastavimo le enkrat, v začetku julija in jo odstranimo po obiranju sadja. S tem močno zmanjšamo število prezimujočih gosenic (Gomboc, 2000).

V Sloveniji je trenutno registriranih 18 fitofarmacevtskih sredstev za varstvo pred jabolčnim zavijačem od katerih so 4 sredstva po načinu delovanja feromona ostala sredstva so insekticidi.

Najpomembnejše pri uporabi FFS je njihov pravilen in pravočasen nanos – s tem zagotovimo zadovoljiv preventivni učinek. Uporaba insekticidov je v varstvu pred jabolčnim zavijačem v glavnem vezana na zatiranje mladih gosenic ali na preprečevanje razvoja jajčec. Ko se gosenica že zavrta v plod, jo je zelo težko zatirati, saj kontaktna sredstva do nje ne pridejo (Gomboc, 2000).

Insekticide uporabimo na podlagi napovedi prognostične službe, na podlagi ulova na feromonske vabe, vsote efektivnih temperatur, analize povprečnih temperatur v večernem času in na podlagi dejanske stopnje začrvivljenosti plodov (Tehnološka navodila, 2021)

Metoda zbeganja ali konfuzije je način varstva rastlin, s katerim preprečimo komunikacijo med samci in samicami. Zato ne pride do oploditve in s tem odlaganja jajčec. Pri tem se uporabljajo sintetični feromoni (Lešnik in Vajs, 2011).

Metoda zbeganja temelji na kontroliranem sproščanju sintetičnega feromona ciljnega organizma v povečani koncentraciji, s ciljem izničenja naravno sproščenega samičkinega feromona. Onemogoči se sporazumevanje in prepoznavanje samčkov in samičk ter posledično njihova oplodnja. V Sloveniji sta v ta namen registrirani le dve sredstvi, ki vsebujeta aktivno snov E,E 8,10-dodekadien-1-ol (codlemone): RAK3 v obliki ampul in EKOSEX v obliki dispenzerjev (slika spodaj). Pri uporabi metode zbeganja moramo upoštevati velikost nasada (≥ 2 ha), obliko, naklon parcele ter okoliške gostiteljske rastline. Odločilna je nizka izhodiščna populacija jabolčnega zavijača. Feromonske razpršilce moramo v nasad na začetku rastne dobe vsekakor obesiti pred pojavom odraslih osebkov (običajno teden dni pred začetkom cvetenja). Če kateri od odločilnih dejavnikov ni izpolnjen, metoda ne bo uspešna. Za popravno varstvo, je potrebno v nasad obesiti tudi kontrolno feromonsko vabo, s pomočjo katere ob morebitnem ulovu določamo dopolnilno tretiranje z insekticidom. Pri uporabi metode zbeganja je potrebno upoštevati navodila proizvajalca!

FFS na osnovi aktivne snovi granulozni virus Cydia pomonella (CpGV) spadajo med entomo patogene viruse in sicer med betabaculoviruse. Nanos FFS CpGV moramo zvesti preden se iz jajčec izležejo ličinke. Med tem, ko se ličinke hranijo, zaužijejo vedno nove enote virusa. Hkrati se virus v prebavnem traktu množi in širi v glavna tkiva ličinke in povzroča pogin gosenic. Da gosenica pogine, zadošča že ena enota CpGV, vendar je pogin hitrejši, če jih gosenica med hranjenjem zaužije več. Ker se jajčeca drugega rodu odlagajo na plodove, se gosenice praviloma takoj zavrtajo v plod in lahko zaužijejo le manjšo količino virusa. Zato je varstvo s pripravkom Madex proti drugi generaciji praviloma bistveno manj učinkovito.

Ustrezen čas uporabe sredstev na osnovi granuloz je ključnega pomena za uspešno strategijo varstva pred jabolčnim zavijačem. Pri uporabi teh sredstev je zaradi želodčnega načina delovanja zelo pomemben tudi enakomeren nanos FFS po listni površini in površini plodu. Delujejo počasi in so občutljivi na ultravijolično sevanje. Ker delujejo specifično samo na jablanovega zavijača nimajo negativnega učinka na koristne organizme. Uporaba sredstev se ponavlja v intervalih kot je določeno s strani proizvajalca.

Pri zatiranju jabolčnega zavijača predstavljajo dobro dopolnilo klasičnim insekticidom, s katerim lahko nekoliko razbremenimo selekcijski pritisk na zavijače in lahko povečamo učinkovitost slabše delujočih insekticidov, ker imajo interaktivni učinek (fiziološka oslabitev gosenic). FFS na podlagi virusa granuloze so najbolj učinkoviti v razmerah z visoko zračno vlago in z zmanjšanim sončnim obsevanjem. Ta dva dejavnika najbolj odločata o presledkih med tretiranji (Tehnološka navodila, 2013).

Kloronikotinili (tiakloprid in acetamprid), spadajo v skupino neonikotinoidov, delujejo sistemično dotikalno in želodčno in vplivajo na živčni sistem žuželk. Stimulirajo nikotinske receptorje acetilholina in s tem učinkujejo na sinapse v centralnem živčevju, kar povzroči vzburjanje živčnega sistema (krčenje mišic, izčrpanost, tresavica in na koncu paraliza).

Kontaktni insekticidi s hormonskim delovanjem iz skupine M.A.C. (Molting Accelerating Compounds), ki se uporabljajo v varstvu pred jabolčnim zavijačem (tebufenozid, metoksifenozid (ki deluje tudi na sadnega zavijača), delujejo na gosenice jabolčnega zavijača in sicer tako, da pospešijo prezgodnjo levitev, ki je za gosenico usodna. FFS vstopi v organizem gosenice primarno z zaužitjem tretiranih delov rastline ali pri pregrizenju jajčne lupine pri izleganju gosenice. Ker imajo ta FFS zelo specifično delovanje, je zelo pomemben pravilen nanos sredstva (da gosenica pride v stik z FFS in sprejme zadovoljivo količino sredstva, da jo ta usmrti) in čas aplikacije. Uporaba teh sredstev za zatiranje gosenic prve generacije se priporoča, ko doseže vsota efektivnih temperatur (prag 10 °C) 250 °C vendar pa je pri uporabi teh sredstev potrebno upoštevati navodila proizvajalca in prognostične službe.

Ostali kontaktni insekticidi:

Klorantraniliprol spada v skupini selektivnih antranilnih diamidnih insekticidov Deluje kontaktno in želodčno in sproži paralizo mišic in posledično smrt z motenjem ravnovesja kalcija v organizmu. Učinkovit je v glavnem na stadije gosenice. Sredstvo se nanaša v času odlaganja jajčec oz. v skladu z napovedjo prognostične službe.

Indoxikarb spada v skupino oksidiazinov, deluje dotikalno in želodčno na jajčeca in gosenice zavijača. Blokira gibanje natrijevih ionov v živčne celice ionskih kanalov, kar povzroči paralizo in smrt organizma. Uporablja se v času odlaganja jajčec oziroma ob vrhu leta metuljčkov.

Emamektin se uporablja kot kontaktni in želodčni insekticid z delovanjem na gosenice zavijača pri katerih povzroča paralizo z aktivacijo kloridnih kanalov na nivoju živčevja. Uporablja se v času odlaganja jajčec, oziroma najpozneje ob pojavu prvih gosenic.

Viri:

1. Lešnik M., Vajs S., 2011. Primerjava učinkovitosti dveh sistemov zatiranja jabolčnega zavijača (Cydia Pomonella l.) z uporabo metode zbeganja (Exosex CM, RAK)
2. Tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja 2013.
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/integrirana_pridelava/tehnoloska_navodila/
3. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev na dan 26.5.2013; http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm